Že kar nekaj časa poslušamo o bolezni, ki ubija ljudi po Kitajski. Ampak Kitajska je daleč in kdo bi si mislil, da bo ta korona virus skrbel tudi nas. Pa je prišel. Najprej v Italijo, kmalu pa tudi k nam. Zelo nalezljiva bolezen, ki se pokaže kot gripa. In ker za vsak kašelj ljudje pač ne gremo k zdravniku, se bolezen še toliko hitreje širi.
Tako smo dobili korono tudi v Slovenijo. Hitro so se začele dogajati velike spremembe. V želji, da ne bi vsi zboleli, so najprej zaprli vrtce in šole. Otroci smo ostali doma. Kmalu so se odločili zapreti še ostale nenujne ustanove in so ostali doma tudi nekateri starši. Moji starši niso. Ker imata službe, v katerih ju potrebujejo.
Mi pa smo začeli s šolanjem na daljavo. Pojma nisem imel, kako bo to izgledalo. Pa nam je učiteljica poslala navodila za delo preko spleta in sem pričel. Z mamo sva zvečer natisnila navodila, zjutraj pa sem se pričel učiti. Ko je mami prišla domov, sem ponavadi že končal, ker pa sem si lahko sam izbiral odmore, sem zato vmes kar precejkrat vrgel žogo na koš.
Učenje na daljavo je zanimivo. Sam si lahko tudi izberem, ali bom dlje časa delal za predmet, ki mi je všeč.
Učitelj za glasbo nam je poslal seznam, katere pesmice naj prepevamo. Z veseljem sem ugotovil, da tega ne more preveriti in ta del pouka skoraj izpustil. Ampak ker imam dve starejši sestri, ki sta seveda zaradi korone prav tako doma, se pa s tem nista strinjali in sta me seveda prelisičili, da sem tudi prepeval. Skupaj smo prepevali.
Vse morebitne težave ob šolanju preko spleta smo reševali sproti. Ena takšnih večjih težav je bila, ko je zmanjkalo elektrike. Pa ko ni bilo brezžične internetne povezave tudi nisem mogel delati vaj. Smo pa si privoščili dolge sprehode, mami me je »uporabila« na vrtu, ati pa v trsju.
Tako sem si tudi šolske naloge lahko razporedil skozi ves dan. Seveda pogrešam sošolce in prijatelje za igro in klepet, pa vendar ob dveh sestrah lahko dan kar hitro mine.
Vesel sem, da živim na vasi, v hiši. Razmišljam o otrocih, ki živijo v blokih, kjer so majhna stanovanja in majhna dvorišča. Če ne smejo biti skupaj, to pomeni, da ne smejo na dvorišče. Jaz pa imam dovolj prostora za igro tudi zunaj. Želim si, da bi ostali zdravi in da bi se lahko spet družil s prijatelji. Šola pa … Meni je všeč tudi takšna.
Lenart Stermecki 5. razred
