Neobvezni izbirni predmeti

V skladu z 20. a členom Zakona o osnovni šoli lahko šola za učence 4., 5. in 6. razreda izvaja pouk iz naslednjih neobveznih izbirnih predmetov: drugega tujega jezika, umetnosti, računalništva, športa ter tehnike. Glede na število učencev bo naša šola v šolskem letu izvajala največ dva neobvezna izbirna predmeta. Predmet se lahko izvaja, če se zanj odloči najmanj 12 učencev. Učenec lahko izbere največ dve uri pouka neobveznih izbirnih predmetov tedensko.

PREDSTAVITEV PREDMETOV

NEOBVEZNI IZBIRNI PREDMETI – 2. TRILETJE
ŠOLSKO LETO 2019/2020

V skladu z 20.a členom Zakona o osnovni šoli lahko šola za učence 4., 5. in 6. razreda izvaja pouk iz naslednjih neobveznih izbirnih predmetov: drugega tujega jezika, umetnosti, računalništva, športa ter tehnike. Glede na število učencev bo naša šola v šolskem letu izvajala največ dva neobvezna izbirna predmeta. Predmet se lahko izvaja, če se zanj odloči najmanj 12 učencev. Učenec lahko izbere največ dve uri pouka neobveznih izbirnih predmetov tedensko.

Učenec lahko vsako leto zamenja NIP, če to želi, lahko pa svoje znanje pri istem predmetu nadgrajuje in poglablja od 4. do 6. razreda, pri tujem jeziku pa od 4. do 9. razreda.

Neobvezni izbirni predmeti so pri ocenjevanju izenačeni z obveznim predmeti, torej se znanje pri neobveznih izbirnih predmetih ocenjuje, zaključne ocene pa se vpišejo v spričevalo. Prisotnost učenca pri neobveznih izbirnih predmetih se obravnava enako kot pri obveznih predmetih, vsako odsotnost pa morajo starši opravičiti.

Ko učenec neobvezni izbirni predmet izbere, ga ne more opustiti, temveč ga mora obiskovati do konca šolskega leta.

V primeru, da se ob začetku šolskega leta posamezni učenec premisli in želi zamenjati neobvezni izbirni predmet, je menjava možna v mesecu septembru tekočega šolskega leta, vendar le v okviru normativno predpisanega števila učnih skupin ali učencev in le v primeru, da sprememba ne ogrozi obstoja skupine oz. do popolnitve posamezne učne skupine.

Neobvezni izbirni predmeti sodijo v razširjen program šole, zato ti predmeti ne morejo biti uvrščeni v urnik med obvezne predmete. Glede na organizacijo obveznih predmetov, se bodo neobvezni izbirni predmeti lahko izvajali po pouku 6., 7. ali 8. uro ali v času podaljšanega bivanja, lahko tudi v obliki blok ur.

RAČUNALNIŠTVO,

Število učencev: 14

Izvajalka: Barbara Stopar

  • enoletni predmet
    • 1 ura tedensko

Vsebine: algoritmi, programi, podatki, reševanje problemov, komunikacije in storitve

V današnji družbi ima računalništvo pomembno vlogo, saj je vključeno v vsa področja našega življenja. Da bi bili v tej družbi uspešni, moramo razumeti delovanje informacijsko komunikacijskih tehnologij in konceptov, na katerih temelji tehnologija. Neobvezni izbirni predmet seznanja učence z različnimi področji računalništva. Predmet ne temelji na spoznavanju dela s posameznimi programi, ampak učence seznanja s temeljnimi računalniškimi koncepti in procesi. Učenci se pri računalništvu seznanjajo s tehnikami in metodami reševanja problemov in razvijajo algoritmičen način razmišljanja, spoznavajo omejitve računalnikov in njihov vpliv na družbo. Način dela pri predmetu spodbuja ustvarjalnost, sodelovanje in poseben način razmišljanja ter delovanja. S spoznavanjem računalniških konceptov in razvijanjem postopkovnega načina razmišljanja učenci pridobivajo znanja, spretnosti in veščine, ki so veliko bolj trajni kot hitro razvijajoče se tehnologije. Ta znanja so neodvisna od tehnologij. Znanja, ki jih pridobijo učenci pri tem predmetu, so prenosljiva ter uporabna na vseh področjih človeških dejavnosti. Učencem bodo koristila tudi pri drugih predmetih in v poznejšem življenju. Ta znanja, spretnosti in veščine so del digitalne pismenosti v evropskem referenčnem okvirju osmih ključnih kompetenc.

ŠPORT

Število učencev: 16

Izvajalka: Valerija Bregar

  • enoletni predmet
    • 1 ura tedensko

Prvi sklop: Športne dejavnosti, usmerjene predvsem v razvoj splošne (aerobne) vzdržljivosti
(teki, nordijska hoja, dejavnosti na snegu, plavanje in druge dejavnosti v vodi, aerobika, kolesarjenje

Drugi sklop: Športne dejavnosti, usmerjene predvsem v razvoj koordinacije gibanja, ravnotežja, natančnosti in ustvarjalnosti (ples, hokejske igre, igre z loparji, žogarije, cirkuške spretnosti, ravnotežne spretnosti, zadevanje tarč, rolanje)

Tretji sklop: Športne dejavnosti, usmerjene predvsem v razvoj različnih pojavnih oblik moči (akrobatika, skoki, plezanja, borilni športi)

V današnjem času, ki ga označujejo čedalje manjša gibalna dejavnost, nezdrave prehranjevalne navade in specifični, večkrat rizični načini preživljanja prostega časa, ima športna dejavnost v šoli poseben pomen za zdrav razvoj odraščajočih učencev. Strokovnjaki poudarjajo, da le strokovno vodena, dovolj intenzivna, kakovostno strukturirana in redna športna vadba lahko nevtralizira negativne posledice današnjega pretežno sedečega življenja in neustreznih prehranjevalnih navad sodobnih mladih generacij. Gibanje ima številne pozitivne vplive na zdravje človeka. Ti vplivi so najpomembnejši v obdobju odraščanja. S primerno športno vadbo navajamo učence na zavesten nadzor pri izvedbi položajev in gibanj telesa ter tako oblikujemo pravilno telesno držo; razvijamo koordinacijo gibanja, vzdržljivost, moč, hitrost in gibljivost; učinkovito uravnavamo telesno težo in količino podkožnega maščevja, pripomoremo h gradnji kostne mase in pozitivno vplivamo na številna druga področja učenčevega razvoja. Izvajanje raznolikih športnih dejavnosti omogoča pridobivanje gibalnih kompetenc, kar predstavlja eno od najpomembnejših razvojnih nalog v otroštvu in mladostništvu. Neobvezni izbirni predmet šport zato vključuje predvsem tiste vsebine, ki v tem starostnem obdobju učinkovito vplivajo na telesni in gibalni razvoj učencev, spodbujajo njihovo ustvarjalnost, hkrati pa so z vidika športno-rekreativnih učinkov pomembne za kakovostno preživljanje prostega časa v vseh življenjskih obdobjih. Izbor zanimivih vsebin, učiteljeva organizacija pouka in pedagoška ravnanja omogočajo, da učenci spoznavajo vplive različnih gibalnih dejavnosti na zdravje in razumejo pomen telesne in duševne sprostitve, s sodelovanjem v skupini pa pridobivajo tudi ustrezne socialne spretnosti. Vse pomembnejše poslanstvo strokovno vodene športne vadbe pa je tudi oblikovanje temeljnih vrednot, kot so strpnost, solidarnost, sodelovanje, odgovornost, delavnost, samoobvladovanje, disciplina, spoštovanje pravil, poštenost, kritično mišljenje, predvidevanje posledic lastnih dejanj, odnos do narave. S pravilno vodenim procesom, v katerem jih učitelj navaja, da je njihov napredek odvisen predvsem od njihovega prizadevanja, pridobivajo samozavest, hkrati pa se naučijo ovrednotiti svoje sposobnosti in prepoznati omejitve ter tako razumeti in spoštovati različnost med ljudmi. Neobvezni izbirni predmet šport, namenjen učencem drugega obdobja, vključuje vsebine, ki morajo biti prisotne v vsakodnevni športni vadbi učencev (teki, skoki, plezanja, akrobatske prvine …)