Ogled operne predstave Gorenjski slavček
Povabi domače in si oglej celotno opero na povezavi:
https://youtu.be/MlGc9CBbDpM
PREBERI ZGODBO pred ogledom opere.
Dragi učenci in učenke!
Ker si ne moremo ogledati planirane glasbene predstave Lepotica in zver v Novem mestu si bomo za kulturni dan ogledali najbolj znano slovensko opero Gorenjski slavček. Kljub temu, da je predstava glasbena, ima veliko podobnosti z dramsko gledališko predstavo, ki ste jo spoznali pri pouku slovenščine z učiteljico Barbaro.
Glasbeno delo z naslovom Gorenjski slavček je nastalo v obdobju romantike na Slovenskem. To umetniško obdobje se je začelo pri nas razvijati z marčno revolucijo, ki je uveljavljala novo vrednoto, ki se ji reče narodno zavest. Tako, kot se je to razvijalo pri mnogih drugih zatiranih evropskih narodih, se je po letu 1848 pri nas izrazila prebujena slovenska nacionalna zavest tudi v političnem programu Zedinjena Slovenija. To gibanje je pozivalo k združitvi vseh Slovencev (Prekmurci, Primorci, Korošci, Štajerci, Gorenjci …) v eno državo z deželnim središčem v Ljubljani, vendar še vedno v okviru Avsto-Ogrske monarhije. Leta 1869 so zakonsko določili osnovno šolo, kjer je petje postalo obvezen predmet.
V tem času se je začel uveljavljati tudi nov odnos do umetnosti, predvsem do glasbe. Zahteva po glasbenem življenju Slovenskega naroda je vodila k opustitvi visokih umetniških ciljev. Narodnostna čustva so se prebujala ob povezovanju besede in glasbe, zato so začeli pisati in izvajati zborovske in solistične pesmi z domoljubno vsebino. Po marčni revoluciji, še posebej pa po letu 1861 so začeli v Trstu, Celju, Ljubljani, Ptuju in po vseh večjih krajih napredni Slovenci ustanavljati tabore in čitalnice. Na teh prireditvah, ki so se imenovale bėsede so recitirali in »čitali« dela slovenskih avtorjev, peli zborovske pesmi z domoljubno vsebino in plesali takratne priljubljene plese. Slovenstvo je med Slovenci prebudil med drugim tudi France Prešeren z Zdravljico.
Poleg Zdravljice ima pomembno vlogo pri ohranjanu narodne zavesti tudi najbolj znana slovenska nacionalna opera Gorenjski slavček, s katero se je češko slovenski skladatelj Anton Foerster prijavil leta 1872 na razpis Slovenskega deželnega gledališča oziroma Dramatičnega društva za izvirna slovenska dela z narodno tematiko. Operno besedilo ali libreto je napisala Luiza Pesjak (tudi Lujiza Pesjakova), slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka iz Ljubljane. Na tem natečaju je ocenjevalna komisija dodelila Antonu Foersterju in njegovi operni drami prvo nagrado. V opero je skladatelj vključil veliko slovenskih znanih ljudskih pesmi. V času romantike je delovalo pri nas kar nekaj čeških glasbenikov, ki so na slovenskih tleh našli svojo drugo domovino. Največ je dosegel ravno skladatelj Anton Foerster, ki je kljub temu, da je bil Čeh, dal Slovencem vse svoje bogato znanje. Več kot 50 let je pomagal graditi samostojno slovensko glasbeno kulturo. Zaradi temeljitega poznavanja stroke je imel velik vpliv na slovensko glasbeno življenje. Deloval je v Ljubljani, kjer je bil zborovodja in dirigent. Pisal je tako posvetno kot cerkveno glasbo. Urejal je časopis Cerkveni glasbenik in napisal več klavirskih, komornih, ter precej zborovskih skladb.
Posnetek opere, ki si ga boš ogledal je iz leta 2011, v režiji opernega pevca Zdravka Pergarja. V operi nastopajo operni pevci iz Vipavske doline:
Katarina Perger (Minka), Matej Vovk (Franjo), Zdravko Perger (Chansonette), Urška Kastelic (Ninon), Silvo Škvarč (Župan Štrukelj), Aljaž Žgavec (Rajdelj), Damjan Škvarč (Krčmar).
Kmete in vaščane v operi uprizarjajo člani vokalnih zasedb iz Budanj (Ženska vokalna skupina Grlica in Moška vokalna skupina Šumljak).
Pevce je spremljaj simfonični orkester Domžale – Kamnik pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča. Scenografijo je izdelal Boris Blažko, za kostume sta poskrbela SNG Nova Gorica in SNG Ljubljana, koreografijo pa so izdelali igralci posameznih vlog. Opera, je bila izvedena v Novi Gorici.
