Projekt Krokus
V okviru projekta Krokus smo skupaj z učenci 8. razreda izvedli več dejavnosti, s katerimi smo obeležili spomin na žrtve holokavsta in spoznavali zgodovinske dogodke iz časa druge svetovne vojne.
V mesecu oktobru smo zasadili čebulice rumenih krokusov oziroma žafranov. Ti simbolizirajo milijon in pol judovskih otrok ter na tisoče drugih otrok, ki so bili žrtve nacističnega režima. Njihova rumena barva nas opominja na rumene Davidove zvezde, ki so jih Judje morali nositi v času nacizma. Krokusi bodo kmalu zacveteli in nas ob začetku pomladi spomnili na tragične dogodke iz preteklosti, hkrati pa bodo simbolizirali upanje za prihodnost.
Vsako leto 27. januarja obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Ob tej priložnosti so učenci 8. razreda pripravili predstavitev za učence predmetne stopnje.
V torek, 3. februarja 2026, pa so osmošolci obiskali grad Rajhenburg, kjer so z vodenim ogledom spoznali usodo lokalnega prebivalstva med drugo svetovno vojno. Grad je bil v tem času zbirno taborišče za izgon, iz katerega je bilo v izgnanstvo odpeljanih več tisoč Slovencev. Ob prihodu v taborišče so vsakega izgnanca popisali, na kovinski ploščici – t. i. »pasji svetinjici« – pa je prejel identifikacijsko številko. Ogled nam je omogočil globlji vpogled v težke razmere, ki so jih doživljali ljudje v našem lokalnem okolju.
V mesecu oktobru smo zasadili čebulice rumenih krokusov oziroma žafranov. Ti simbolizirajo milijon in pol judovskih otrok ter na tisoče drugih otrok, ki so bili žrtve nacističnega režima. Njihova rumena barva nas opominja na rumene Davidove zvezde, ki so jih Judje morali nositi v času nacizma. Krokusi bodo kmalu zacveteli in nas ob začetku pomladi spomnili na tragične dogodke iz preteklosti, hkrati pa bodo simbolizirali upanje za prihodnost.
Vsako leto 27. januarja obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta. Ob tej priložnosti so učenci 8. razreda pripravili predstavitev za učence predmetne stopnje.
V torek, 3. februarja 2026, pa so osmošolci obiskali grad Rajhenburg, kjer so z vodenim ogledom spoznali usodo lokalnega prebivalstva med drugo svetovno vojno. Grad je bil v tem času zbirno taborišče za izgon, iz katerega je bilo v izgnanstvo odpeljanih več tisoč Slovencev. Ob prihodu v taborišče so vsakega izgnanca popisali, na kovinski ploščici – t. i. »pasji svetinjici« – pa je prejel identifikacijsko številko. Ogled nam je omogočil globlji vpogled v težke razmere, ki so jih doživljali ljudje v našem lokalnem okolju.
Tanja Urek
Nazaj
Ostale objave
09.04.2026

Od načrtovanja do uresničevanja učilnice na prostem na šolskem EKO vrtu
Pred šolo nastaja nova UČILNICA POD SONCEM
03.04.2026















